V prvih treh četrtletjih je skupni obseg uvoza in izvoza kašmirja in njegovih izdelkov dosegel 1,539 milijarde ameriških dolarjev, kar je medletno zmanjšanje za 8,78 % in zmanjšanje za 2,75 odstotne točke v primerjavi s prvo polovico leta. Med njimi je kumulativni uvoz znašal 375 milijonov ameriških dolarjev, kar je 1,58 % manj kot v enakem obdobju lani; Izvoz je znašal 1,164 milijarde ameriških dolarjev, kar je medletno zmanjšanje za 10,87 %, izvozne razmere pa ostajajo relativno zaostrene.
Kar zadeva uvoz, je bilo v prvih treh četrtletjih skupaj uvoženih 2768 ton nerezanega kašmirja v vrednosti 128 milijonov ameriških dolarjev. Količinsko in količinsko sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 25,16 % oziroma za 21,25 %, povprečna cena na enoto pa se je medletno zvišala za 5,21 %; Uvozili smo 107 ton plišastih igrač, kar je medletno količinsko za 142,32 %, količinsko pa za 107,71 %. Uvoženih je bilo 257 ton kašmirske preje, kar je medletno manj za 14,91 %; Znesek je znašal 30,87 milijona ameriških dolarjev, kar je medletno povečanje za 5,47 %, splošni trend padanja obsega in rasti cen pa se je nadaljeval tudi v prvi polovici leta. Med njimi je uvoz grobo česane kašmirske preje pokazal znaten upad, z medletnim zmanjšanjem količine za 28,42 % in količino za 35,37 %; Količina uvožene česane kašmirske preje se je nekoliko zmanjšala, medtem ko se je cena močno zvišala. Količina in znesek sta bila -4,06 % oziroma 59,77 % medletno, s povprečno rastjo cene na enoto za 66,53 % medletno. Uvoz grobe česane tkanine iz kašmirja je znašal 97600 metrov, s kumulativnim zneskom 8,31 milijona ameriških dolarjev, kar je 28,43 % oziroma 65,20 % več kot v enakem obdobju lani. Hkrati se je povprečna utež na splošno povečala, povprečna cena na enoto pa je medletno višja za 28,63 %. Kar zadeva končne izdelke, je bilo uvoženih 310.000 puloverjev iz kašmirja, kar je medletno količinsko za 3,65 % in vrednostno za 1,67 %. Povprečna teža na kos se je znižala, povprečna cena na enoto pa za 1,91 %. 320000 uvoženih šalov iz kašmirja, predvsem tkanih šalov, s kumulativnim povečanjem količine za 7,07 % oziroma 26,59 % v primerjavi z letom prej. Pleteni šali so vedno debelejši, medtem ko se je povprečna teža tkanih šalov zmanjšala. Skupna povprečna cena na enoto se je povečala za 18,24%, kar naj bi imelo določen vpliv na domači trg šal iz kašmirja višjega cenovnega razreda.
Kar zadeva izvoz, je bilo v prvih treh četrtletjih izvoženih skupaj 2216 ton kašmirske preje v vrednosti izvoza 236 milijonov ameriških dolarjev. Količinsko in znesek je bil medletno manjši za 42,39 % oziroma 42,29 %. Med njimi je bil kumulativni izvoz grobo česane kašmirske preje 2059 ton, kumulativni izvoz česane kašmirske preje pa 148 ton. Obe vrsti izdelkov sta pokazali precejšen medletni upad, pri čemer so se količine zmanjšale za 24,66 % oziroma 86,69 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Izvoz grobe česane tkanine iz kašmirja je znašal 70500 metrov, z vrednostjo izvoza 3,76 milijona ameriških dolarjev. Količina in količina sta bila -8,59 % oziroma 31,12 % medletno, kar kaže na trend zmanjševanja količine in naraščanja cene. Povprečna teža na meter se je medletno povečala za 53,70 %, cena na enoto pa se je povečala za 43,44 %. Skupaj je bilo izvoženih 18,81 milijona puloverjev iz kašmirja, s skupno vrednostjo izvoza 607 milijonov ameriških dolarjev. Količinsko in višinsko za 14,18 % oziroma 12,53 % medletno. Med njimi se je vrednost izvoza v Evropsko unijo, ZDA, Mehiko, Kanado, ASEAN ter Japonsko in Južno Korejo povečala za 0,72 %, 18,15 %, 201,27 % oziroma 9,11 %, medtem ko se je povprečna enota teže zmanjšala in povprečna cena na enoto nižja za 1,45 odstotne točke medletno. Izvoz šalov iz kašmirja ni obrnil splošnega trenda v prvi polovici leta, še vedno kaže trend naraščanja količine in trend padanja cen. Povprečna cena na enoto pletenih šalov in tkanih šalov se je znižala za 23,36 % oziroma 18,08 %, glede na prvo polovico leta pa nižja. Podjetja za proizvodnjo šalov iz kašmirja se niso izognila dilemi nizke cene in velikega obsega ter se še vedno soočajo z izzivi v okolju dobička na mednarodnem trgu.
Vir: kitajska carina
